O metodi montessori
Pristop montessori zajema celostni razvoj otroka in nagovarja vse vidike: telesni, čustveni, socialni, kognitivni in duhovni.
SOCIALNI, ČUSTVENI in DUHOVNI RAZVOJ
V pripravljenem okolju po pedagogiki montessori so otroci v starostno heterogenih skupinah najmanj treh različnih starosti. To omogoča starejšim, socialno bolj razvitim otrokom, da postanejo vzor mlajšim. Čut za strpnost se razvija, ko starejši pomagajo mlajšim, in ko se starejši učijo potrpežljivosti, skrbi ter spoštovanje drugih perspektiv s pomočjo izkušenj z mlajšimi otroki.
Skrb za sebe,
za druge
za okolje
je temelj za vsa pravila v vrtcu. S tem, ko imajo odrasli spoštljiv odnos do otrok, se otroci naučijo spoštljivega vedenja do sebe in drugih. V našem okolju cenimo trenutke tišine in priložnosti za zavedanje stvari okoli sebe in v sebi in otrokom omogočamo takšne vrste izkušenj.
Maria Montessori je posebno zmožnost otroka, da sprejema vase na več ravneh hkrati (telesni, čustveni in duhovni), imenovala srkajoči um. Otrok sprejema vse, kar vidi, sliši, čuti v svoji okolici. Odrasli je sposoben ločevati svoja čustva in misli, otrok pa ima bolj globalno naravo – voha in tipa vse okoli sebe in je uglašen z okoljem. Učenje z delom mu je lastno, mora eksperimentirati.
TELESNI, GIBALNI RAZVOJ
Da bi postali samostojni, morajo otroci razviti dobro koordinacijo in nadzor gibanja. Svoboda gibanja, ki je na voljo otrokom v zgodnjem otroštvu, jim omogoča učenje nadzorovanja telesa v določenem prostoru. Dejavnosti na področju vsakdanjega življenja vključujejo pozornost, skrb zase, za druge in za okolje. To so npr. dejavnosti pretakanje tekočin, oblačenje, priprava hrane, pomivanje posode, loščenje ogledala in druge dejavnosti ter vaje vljudnosti in spoštovanja. Skozi te dejavnosti otroci pridobivajo koncentracijo, koordinacijo gibanja, reda, zaključen ciklus dela in razvijajo fino motoriko. Vaje vsakdanjega življenja so temelj prihodnjega učenja. Glavni smisel vaj je oblikovanje otrokove osebnosti in socializacija. Otroka vodijo k neodvisnosti.
Zaznavni materiali (senzomotorično področje) so oblikovani tako, da otroci identificirajo in klasificirajo informacije, ki jih s pomočjo čutil dobijo iz okolja ter s tem izostrijo svoja čutila. S pomočjo vida, sluha, tipa, vonja in okusa raziskujejo značilnosti teh razvojnih materialov ter se jih učijo klasificirati ter postopno poimenovati te lastnosti v svojem okolju.
KOGNITIVNI RAZVOJ
Otrok v predšolskem obdobju je v času, ko se možganske poti ustvarjajo in utrjujejo. Maria Montessori je opazila, da je otrok te starosti v občutljivem obdobju za jezik, tako govorno kot pisno. Okolje na področju jezika je obogateno z govorjeno besedo, s poslušanjem zgodb, rim, pesmi in pogovorom z drugimi.
Umetnost – likovna in glasbena sta prepleteni v predšolski kurikulum pedagogike montessori. Predstavljeni so na zaznavni način, skupaj z izkušnjami realnega življenja. Majhni otroci so po naravi znanstveniki. Ko opazujejo ali skrbijo za rastline in živali, se v njih prebuja zanimanje za znanstvene razlage in do odkrivanja življenja.
Materiali v montessori okolju so oblikovani tako, da izolirajo en concept (značilnost) na zelo konkreten način. Otroci delajo z materiali, ki imajo vgrajeno kontrolo napako, kar jim omogoča, da sami odkrivajo svoje napake. »Napake« razumemo kot potreben del učnega procesa, ki otrokom pomaga pri rasti. Otrok se bolje uči iz svojih lastnih napak kakor iz popravljanja in poučevanja.
MONTESSORI OKOLJE (soba)
Običajno je to velik prostor z občutkom odprtosti, domačnosti. V njem so nizke odprte omare s policami ter mize različnih velikosti. Prostor je razdeljen na razvojna področja vsakdanje življenje, zaznavanje, jezik, umetnost, motorika. Na vsakem področju so materiali, to je montessori izraz za razvojne pripomočke. Materiali so postavljeni na policah od preprostega k težjemu ter od konkretnega k bolj abstraktnemu.
Tako kot celoten kurikulum je tudi uporaba montessori materialov (učnih pripomočkov) strukturirana. Materiali znotraj enega področja imajo točno določeno mesto na polici – vsak material ima svoje mesto in vsak material je na svojem mestu! Razlog zato je občutljivost otrok za red. Po uporabi materiala jih otroci pospravijo nazaj na polico, da so pripravljeni za drugega otroka – spoštovanje do drugega.
Maria Montessori je menila, da je globoka koncentracija bistvenega pomena, tako lahko otroci najbolje oblikujejo svojo osebnost. Do globoke koncentracije pa pride otrok s pomočjo dela z rokami, torej z materiali. Roke so dragocen instrument za pomoč pri razvoju možganov. Otrok uporablja roke za dotik, za učenje, odkrivanje, raziskovanje in razumevanje sveta, v katerem živi. Z dejavnostjo po lastni izbiri, ki jo ponavljajo, se otroci notranje umirijo.
»Movement of the hand is essential. Little children revealed that the development of the mind is stimulated by the movement of the hands. The hand is the instrument of the intelligence.« – M. Montessori
